Živali kričijo in iz naftalina hitijo

Danes po nekem naključnem neverjetnem in nepojasnjenem glasbenem izboru sem se ponovno vrnil v neke radostne glasbene užitke svoje mladosti. Po meni neznanem ključu za izbor, sem danes v svojem MP3 predvajalniku poslušal enkratno zbirko največjih dosežkov skupine, ki je že dolgo v pokoju, a njeno izročilo ostaja, vendar pa je vprašanje, če današnja mladina sploh ve, kdo so in kaj so nam zapustili. Zato vam bom poizkusil s komentarji določenih pesmi iz njihove zbirke približati same začetke R´n´B-ja pa lahko rečemo tudi ROCK-a in seveda celotno paleto glasbenih smeri, ki jih danes poznamo.

No ja začetki skupine segajo v 1962 leto, a šele 1964 leta s svojim neverjetnim blues pevcem Eric Burdon-om posnamejo prve klasike v glasbi »Baby let me take you home« in »The house of the rising sun«, ki jih povzdigneta med nesmrtne legende že v času njihovega delovanja. Leto, ki sledi živali postrežejo še z neverjetnimi pesmimi kot so »Boom boom«, »Don't let me be misunderstood«, »We gotta get out of this place« in seveda »It's my life«. Leto 1965 je bilo tako polno presežkov a skupina ne miruje in v naslednjih letih še naprej niza uspehe in potrebno je omeniti še pesmi kot so recimo »I'm mad again«, »I'm crying« in »Bright lights, big city«.

Seveda vsaka pravljica ima tudi svoj konec in tako so po večkratnih reinkarnacijah zakopali svojo živalsko ustvarjanje in zapustili opus za mlajše generacije, ki jih seveda preigravajo, poslušajo in ne da bi se zavedali spoznavajo začetke neke glasbene ekstremne pop kulture.

The Animals - Best of the Animals [Original Recording Remastered]

»The house of the rising sun«, verjetno ena prvih pesmi , kultnih pesmi ki preseže dolžino 4 minut, kar je za daljno leto 1964 nesprejemljivo, a navkljub temu postane velik hit. Sam bi jo neka uvrstil med jezne žalostinke, ki govori o problemu odraščanja in sprejemanja svojih tako neljubih korenin, a kaj ko se v življenju vse vrača in tudi sami se vračamo v svojo hišo vzhajajočega sonca, v svoj domači kraj, v svojo rojstno hišo, v svoje otroštvo in takrat resnično spregledamo in sprejmemo našo zapuščino.

»Don't let me be misunderstood« čudovita izpovedna ljubezenska pesem o svojih občutjih in bojaznih, da bi te ljudje, ki ti pomenijo vse na svetu, razumeli povsem narobe. Borimo se z nevednostjo odraščanja s svojo voljo, ki v marsikaterem primeru pomeni nestrinjanje z ustaljenimi normami.

»We gotta get out of this place« razumljivo poziva k umiku iz nekega nezadostnega, nehvaležnega in nezdravega življenja, kliče po spremembi v življenju odraščajočega človeka. Fenomenalna pesem, ki kaže začetke upora mlajših generacij nekim ustaljenim normam kot so: »Sin nasledi očeta, hčerka postane mati brez možnosti po svoji izbiri življenja, itd.«

»Baby let me take you home« pesem je seveda nekakšna poskočna, vesela podoknica in napeljuje k zapeljevanju. Čeprav ima pesem en vokal, je verjetno prva pesem kjer se pojavi dvogovor oziroma ogovarjanje punce in potem sledi njen odgovor, ki pravi »Baby won't you be my man«.

»Boom boom«, blues je tu doma, iz zvočnikov kriči in se trese, pojavijo se tudi prvi zametki kitarskih »riff-ov«, ki pa še nima popačenosti zvoka. Blues ni samo počasen, zasanjan in cool, kar se kaže pri glasnem kričanju Eric-a »Come on shake it baby«.

»I'm mad again«, fenomenalni primer počasnega izpovednega in zasanjanega blues-a. Dodatni opis mislim da tu ni potreben.

»It's my life« bas riff, se prepleta s kitarskim riff-om in Eric vse to začini z neverjetnim vokalom, z enkratnim besedilom in krikom po želji da okolica dojame in sprejme, da je to pa le moje življenje in sam z njem delam kar želim. Hmmm, lahko bi rekli, da so meni in vašim staršem takšni kriki znani, prav tako so bili znani našim staršem in tudi generacijam pred tem in znani bodo tudi generacijam, ki sledijo. Očitno pesem z zgodovino in prihodnostjo.

Sicer pa je zbirka polna prekrasnih pesmi, zapis neke generacije in vsekakor vredna poslušanja, ko se kitare prepletajo z neustrašnim ritmom bobnov in prekrasnimi harmonijami kultnih Hammond orglami.

Prof. M2M