četrtek, 02. april 2015

OSEBNO ZAVESTNO MUČENJE

Eh eh, kaj mi je tega treba bilo....?

To se sprašujem sedaj že en teden in verjamem, da se bom spraševal še naprej. Namreč odločil sem se, da bom del financ namenil v izboljšanje svojega psiho-fizičnega stanja, kar pomeni, da sem se odločil za osebnega trenerja.
Po priporočilih in preverjanjih o dosedanjih uspehih osebnih trenerjev, sem se odločil za Mita. Seveda je super odločitev in vse skupaj je zelo zanimivo, vsak začetek pa je seveda boleč in po dveh treningih se počutim uničeno, vsaka mišica na telesu me boli, neverjetno - a resnično. Zadovoljive bolečine, privabljajo nasmeh na obraz meni in mojim bližnjim, ker mi ta bolečina da vedeti kaj sem na treningu naredil zase.

Prvi trening je nekakšna diagnostika, ko te Mito eno uro muči, gor in dol, pa levo in desno, skoči sem in tja..., skratka počutiš se kot na mučilnici. In ko bolečine minejo pride drugi trening...

Drugi trening so sestavljale le tri vaje in ena zaključna lažja vaja. Tukaj je bil smisel v ponavljanju; in sicer skupaj naj bi naredil minimalno 90 (110) sklec, bruhcov (znano tudi kot vojaška vaja) in dvojnih poskokov s kolebnico (če to ne zmoreš, se število poskokov podvoji). Za konec pa še valjčkanje, da je bila polna merica in pika na iiiiiiii.

Hmmm, tole pišem v četrtek popoldne in še vedno sem v celoti polomljen, trd, bolečine mi zategujejo telo in mišice. Pomislim, jutri je petek in novi trening, nasmeh se mi pojavi na obrazu in zazrem se v daljavo in se zamislim...


Prof. M2M


sobota, 21. februar 2015

Dopust, počitnice in delo

"Jeh, to je to!" reče dijak in po pouku v petek oddrvi v dan in novim počitnicam nasproti... Mi pa, ostanemo in si želimo zgolj miru in zadosti časa, da nedokončane zadeve lahko uredimo in jih v doglednem času tudi dokončamo.

Med takšnimi zadevami je seveda ogromno dijaških projektov, zaključnih projektov, ki so nekako zaspali ali pa so na tako imenovanem čakanju brez iskrice v očeh dijakov. To iskrico je potrebno ponovno prižgati in to v zelo intenzivno iskro, ki bo svetila zadosti dolgo, da bodo projekti zaključeni v določenem času. Da bodo projekti zaključeni do Foruma mehatronike, ki bo potekal 17. 4. 2015 na naši šoli, na SPSŠB Ljubljana.

Kot ste verjetno ugotovili, profesorji počitnice/dopust zatorej porabimo za VAS in seveda za raziskovanje novih izjemnih idej in vizij posameznih zagnanih dijakov. Jaz bom veliko časa v tem tednu namenil ravno vam in forumu, družina pa tako kot vedno ostaja na prvem mestu in se ji bom posvetil v preostalem času, tako da časa za počitek, spanje, zabavanje ne bo. Sicer pa ste itak vi prvaki v teh disciplinah (vsaj za prvi dve lahko trdim brez slabe vesti) in brez predmetno bi se bilo primerjati v takšnih disciplinah z vami.

Fantje, dobro izkoristite ta prosti čas, ki vam ga namenjamo da nadoknadite, kar že morate in upam, da bo v časovni razpored prišla tudi kakšna ura učenja.

Prof. M2M

sobota, 14. februar 2015

Projektne naloge

Ponovno objavljam...

Projektne in zaključne naloge
Vsi dijak, ki imate za napisati projektno ali zaključno nalogo, mogoče poročilo za maturo, želim da uporabite predlog, ki sem ga jaz (vaš mentor) nekako definiral za vaše delo.

Dijaki, ki so me izbrali za mentorja imate na tej povezavi "Poročilo" osnutek kakšno naj bo vaše poročilo o vašem delu. (osnutek si lahko shranite na računalnik)

No, pa veselo na delo.......

Prof. M2M

Dan zaljubljencev in konec rekrutiranja

Danes je prelep dan, sonce ne sije, a vseeno je prelep dan/večer.

Po dolgem času sem svojo boljšo polovico presenetil s skromnim darilom, ki sem ji ga kar osebno dostavil v posteljo in priznam, bilo je fenomenalni občutek, ki ga je vredno večkrat občutiti. No ja, realnost pa se vedno izgubi v prevodu, oziroma v hitrem življenju, ki ga vsi skupaj živimo. A ne vem zakaj?

Rekrutacija se je danes zaključila v svoji prelepi prvi fazi in nam se prvič kaže obilo poraslega zanimanja in seveda z zanimanjem prihajajo tudi glupa vprašanja, ki mi sprožijo vse čute v nepremišljen obrambni verbalen napad in konec je le redkokdaj nepredvidljiv. No ja letošnji tako imenovan zmagovalec med vprašanji je definitivno, ali je to vse res, oziroma koliko od povedanega je resnica...

No ja pa dajmo tudi tukaj razjasniti nekaj preprostih zadev. Vsi projekti, ki jih izdelujemo na šoli in so pod mojim mentorstvom, oziroma pod mentorstvom aktiva elektrotehnike SPSŠB izdelujejo izključno dijaki, oziroma sodelujejo po svojim najboljših močeh. Projekte se dijakom definira na osnovi njihovega znanja, zagrizenosti, motivacije, delavnosti in tudi iznajdljivosti. Dijaki si med seboj tudi pomagajo in ustvarjajo kolektivni duh, vsak projekt je pravi ekipni uspeh in za vsakim uspešnim projektom je seveda ponosen mentor, ki vse skupaj načrtuje in usmerja, priskoči ko potrebujejo dijaki vzpodbudo, brco v rit, dodatno motivacijo, osvetlitev problema in novi zagon. Seveda pa jih vsak dober mentor tudi zasuje z obilico nepotrebnih informacij in z dodatnimi deli, kar pa je tudi del učenja, ko se mora dijak tudi naučiti kako vljudno zavrne določene zahteve, informacije, ali celo nove izzive.

Torej vsi, ki bi se rabi prepričali v moje trditve, to lahko storite tako, da se vpišete v naš forum in spremljate projekte pod zavihkom "razno".

www.spssb.si/forum

Se pravi, prva faza rekrutacije uspešno nadpovprečno zaključena 57 kandidatov samo za mehatronik operaterja in obeti so, da bomo imeli naslednje šolsko leto dva razreda mehatronikov.

Happy me!!! (v drugem pa predvidevam ponovno en razred in ta bo fenomenalen...)


Prof. M2M   

sreda, 11. februar 2015

INFORMATIVNO MEDIJSKE PRIPRAVE

No pa so priprave na težko pričakovani informativni dan 2015 v polnem teku. Pojavljamo se na televiziji, v različnih oddajah, imamo intervjuje po časopisih, revijah, pojavijo se tudi spletno objavljeni intervjuji,... in vse skupaj v veliki meri zgolj in le tempirano na ta petek, ko se bo gruča devetošolcev odpravila po informacije v srednje šole.

Dragi učenci, nikar si ne uničujte svojih možgančkov;

"MI SMO NAJBOLJŠI !"

... vam bodo v en glas ponavljali na vsaki šoli, ki jo boste obiskali. Jah, resnica pa je resnično taka kot jo prikazujejo. Vsak zase je najboljši in vsak zase si zasluži vašo pozornost, itd.

No, jaz pa, skromno vam povem, ne rabim vas, ne vaših obiskov usmiljenja in sprenevedanja. Želim si učence, ki si želijo nekaj več, so pripravljeni slediti vsem zahtevam še tako zblojenega trčenega rock'n'roll profesorja in niso obremenjeni z ocenami in s preteklostjo. Jaz nočem in ne rabim odličnjakov, ne hinavcev in ritoliznikov.

Zatorej pojdite mimo nas, tisti, ki niste vpoklicani in odprtega uma.

No moj intervju za Žurnal24 in revijo Mehanik pa si lahko preberete na spodnji povezavi :

http://www.zurnal24.si/elektricni-avtomobil-sola-bezigrad-intervju-mlinskek-clanek-244794

Prof. M2M

petek, 06. februar 2015

RDEČI ALARM in ZAKAJ VERJETI

Danes je veliko šol zaprtih in seveda so svoja vrata šole zaprle ker so verjele. Verjele so peščici, ki so zaradi svojih domnev prižgale rdeči alarm zaradi prihajajoče snežne fronte. Juhu, so rekli učenci in dijaki, ter se z nasmeškom na obrazu včeraj odpravili domov. Jaz pa sem se zamislil...

Kako lahko vse napovedi tako očitno z lahkim srcem sprejmemo in naredimo iz nekaterih dognanj še večjo problematiko kot je. Spomini sežejo daleč... in neko zimo, že dolgo je tega, je zapadlo ogromno snega (50 in več centimetrov) in seveda smo vsi veselo odhajali v šolo in se imeli za spremembo enkratno v šoli. Mlajši smo se igrali na snegu, delali snežake, in pomagali starejšim učencem, ki so odmetavali sneg, tako da smo skrbeli za vroče napitke in malico. Osnovna šola je imela zajetno količino lopat, ki so jih z veseljem vihtele otroške roke. Seveda pa so to bili drugi časi, ko smo učenci in dijaki živeli družbeno življenje in pomagali družbi po najboljših močeh. Pouka ni bilo, bilo pa je delo, ki smo ga z veseljem opravili in se tudi zabavali. Učitelji so bili poleg nas z nasmeškom na obrazu in ni bilo vidnih skrbi, ki nas razjedajo danes (kaj pa realizacija, kdaj pa bomo utrjevali, kako bomo pa naredili doprinos ur, popravljanje ocen, testi, itd.). Vse to je bilo v tistem trenutku nepomembno in živeli smo kot že povedano, življenje ki se je podrejalo pričakovanju družbe kot celote. Pomagali smo starejšim, slabotnejšim, potrebnim pomoči in to nas je naredilo močnejše. Danes pa...

Moji predragi učenci / dijaki..., za odmetavanje snega žal ne obstajajo aplikacije na vaših pametnih telefonih ali računalnikih, na obstaja udoben topel fotelj, ki bi vas grel, ko bi recimo se končno odločiti v zimskih razmerah pomagati sočloveku v stiski, ne pomagajo nobene fraze "jaz bom..." ali "jaz sem...", potrebno si je natakniti bundo in rokavice, ter fizično poprijeti za lopato in odmetavati sneg. Ko boste to tudi storili, pa lahko izustite "mi smo naredili nekaj več...", a do takrat boste le generacija, ki bo znana po frazah kot so zgoraj omenjene in se navadno pričnejo z besedo "JAZ".

Pouka prosti dnevi so bili za učence in dijake vedno nekako praznični dnevi, ki pridejo pričakovano in to pričakovanje je bilo vedno veliko slajše, kot pa sedeti doma v toplem fotelju pred računalnikom ali s pametnim telefonom v roki in si v mislih ponavljati "jaz, jaz, jaz,...".

No, da pa veselje ne bo dolgotrajno, se pa verjamem da zavedate, kajti za razliko od moje mladosti, boste "VI" zaradi tega prostega dne v šolo primorani priti neko soboto, ko bomo učitelji utrujeni, slabe volje in seveda razpoloženi za kaj več. Mogoče bomo razpoloženi za preverjanje znanja družbeno osveščenih, oziroma neosveščenih. Kajti imeli ste prosti dan, ki ste ga lahko uporabili za dodatno utrjevanje snovi, vajo in upravičeno lahko pričakujemo da boste polni znanja in samega sebe...

Seveda pa za določeno peščico ljudi to ne velja, ker imajo dobro razvite družbene norme.

Prof. M2M

nedelja, 01. februar 2015

RAZBURKANO MORJE MIKI MAUS!

Jap, dolgo časa se nisem oglasil... Mogoče problem v meni, oziroma v preobremenjenosti. Ne vem, vendar pa upam da se bo javljanje sedaj redno dogajalo in da bo postalo bolj tradicionalno in tudi izzivalno.

Šolsko leto 2014/15 je polno izzivov in žalosti, hkrati pa vemo da je življenje nepredvidljivo in tako se je začelo tudi novo leto 2015, žalostno in polno razočaranja nad življenjem. No to smo pustili za seboj in danes gledam le naprej in iščem vedno nove izzive, projekte, itd.

V aktivu smo ustvarili spletni forum, kjer spremljamo dogajanja v mehatroniki na šoli. Od projektov do nalog za vaje in starih testov, obvestila za maturo, itd. Vabljeni vsi da se nam pridružite in si od bližje pogledate dogajanje na šoli.

http://www.spssb.si/forum/index.php

Naš spletni časopis še vedno deluje z neverjetnim zanosom in temu primerno tudi  raste. Poleg novic, smo ustvarili tudi video kanal na "YouTube", kjer bomo objavljali video novice, preizkuse, zanimivosti, potovanja, itd. Vse skupaj pa smo začinili še z debatnim krožkom in okroglimi mizami. Mislim, da nam gre bolje in da se obeta rast v naših spletnih novicah.

Life is just like a box of chocolates. You never know what you're gonna get.

Prof. M2M