Spomini in delo so me po dolgem času popeljali po znameniti ulici v centru Ljubljane. Ko se misli ustavijo pri imenu Vega, Vegova ulica, vegovc, itd., se prebudijo samo lepi spomini na del otroštva, ki sem ga preživel na tej ulici, kjer sem pustil svoja dijaška leta. Danes sem se po mnogih letih tam srečal s svojim razrednikom in z njem tudi skoraj pol ure govoril o preteklih letih, o spominih na šolske dni in lahko povem, da pristop do razredničarke ni bil lahek, vendar pa sam pogovor z njo, z našo tako imenovano "Ice lady", je bil sproščen, poln smeha in mislim, da sva oba izvlekla iz tega nekaj, kar ni mogoče dobiti po SMS-u ali po internetni pošti.... Jah, ni druge kot da zapišem, razrednik je razrednik do konca šolanja in še naprej in če bom sam vsaj približno tako dober razrednik svojim dijakom, bom lahko izredno srečen in ponosen na svoje delo. Merila so postavljena izredno visoko. Tako da "Ice lady", še vedno si moja razredničarka, za kar sem ti zelo hvaležen.
http://www.s-sser.lj.edus.si/nova/
Ni komentarjev:
Objavite komentar